Sančo, prekrojevalec dobrega jezika
Latinščina je bila za veliko evropskih jezikov skozi dolga stoletja edino sredstvo za vsakršno kulturno in duhovno udejstvovanje. Teza latinščine je obstala zlasti v romanskih deželah, tudi potem, ko so si te že ustvarile svojo književnost v ljudskem jeziku. Gotovo pa je, da je bilo dobro znanje la...
Saved in:
| Main Author: | |
|---|---|
| Format: | Article |
| Language: | Catalan |
| Published: |
University of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani)
1996-12-01
|
| Series: | Verba Hispanica |
| Subjects: | |
| Online Access: | https://journals.uni-lj.si/VerbaHispanica/article/view/6187 |
| Tags: |
Add Tag
No Tags, Be the first to tag this record!
|
| Summary: | Latinščina je bila za veliko evropskih jezikov skozi dolga stoletja edino sredstvo za vsakršno kulturno in duhovno udejstvovanje. Teza latinščine je obstala zlasti v romanskih deželah, tudi potem, ko so si te že ustvarile svojo književnost v ljudskem jeziku. Gotovo pa je, da je bilo dobro znanje latinskega jezika čedalje bolj omejeno na šolane ljudi. In se pri teh je popuščalo. Cervantes se v svojih literarnih delih, tako v Don Kihotu kot v Zglednih novelah norčuje iz neznanja, ki se kaže v krivenčenju latinskih in, širše, manj znanih, manj rabljenih, neljudskih besed; in take in podobne skrivenčene oblike so se v Cervantesovem času gotovo pojavljale, zato jih izrablja kot stilistična sredstva. Ena črta je vsem tem besedam skupna: zdi se, da je osnovno vodilo vsakega takega spreminjanja želja govorečega, da bi bila beseda motivirana. Gre torej za torej ljudsko etimologijo.
|
|---|---|
| ISSN: | 0353-9660 2350-4250 |