Vpliv gostote prometa in načina vožnje na prometni tok ter izpuste CO2
Namen prispevka je na primeru 1500 m dolge ceste z enim pasom proučiti značilnosti prometa in ugotoviti, kako na pretok in izpuste ogljikovega dioksida (CO2) vplivajo gostota vozil, omejitev hitrosti in način vožnje. V raziskavi je uporabljen mikroskopski prometni model celični avtomat (v nadaljev...
Saved in:
| Main Authors: | , |
|---|---|
| Format: | Article |
| Language: | English |
| Published: |
University of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani)
2024-12-01
|
| Series: | Dela |
| Subjects: | |
| Online Access: | https://journals.uni-lj.si/Dela/article/view/19679 |
| Tags: |
Add Tag
No Tags, Be the first to tag this record!
|
| _version_ | 1841527857293033472 |
|---|---|
| author | Andrej Rigler Goran Turk |
| author_facet | Andrej Rigler Goran Turk |
| author_sort | Andrej Rigler |
| collection | DOAJ |
| description |
Namen prispevka je na primeru 1500 m dolge ceste z enim pasom proučiti značilnosti prometa in ugotoviti, kako na pretok in izpuste ogljikovega dioksida (CO2) vplivajo gostota vozil, omejitev hitrosti in način vožnje. V raziskavi je uporabljen mikroskopski prometni model celični avtomat (v nadaljevanju CA), imenovan razširjeni model LAI, ki vsebuje nove funkcije in je nadgrajen za izračun izpustov. Glede na rezultate prometnih simulacij so z modelom, ki so ga predstavili Panis, Broekx in Liu (2006), izračunani izpusti CO2 na prevožen kilometer. Rezultati kažejo, da je pri največji dovoljeni hitrosti 70 km/h največji pretok 2122 vozil/uro dosežen pri gostoti 0,25 vozila/celico. Med gostotama 0,22 in 0,28 vozila/celico je prometni tok v sinhronizirani fazi, v kateri zaradi medsebojnega delovanja vozil povprečna hitrost pade. Pri višjih gostotah nastajajo zastoji, povprečna hitrost še naprej pada, povečuje se količina izpustov. Najvišja dovoljena hitrost vpliva na izpuste CO2 le pri nižjih gostotah, pri višjih pa nanje precej bolj vpliva stopnja pospeška. Menimo, da bi bilo v času prometnih zgostitev koristno zmanjšati gostoto prometa, da bi dosegli čim bolj optimalen pretok in zmanjšali negativne vplive na okolje, na primer s spodbujanjem občasnega dela od doma, uporabe javnega prevoza in potovanj pred ali po predvidenih prometnih konicah.
|
| format | Article |
| id | doaj-art-cfbad4fe70b44079915ac93c8be3bb6b |
| institution | Kabale University |
| issn | 0354-0596 1854-1089 |
| language | English |
| publishDate | 2024-12-01 |
| publisher | University of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani) |
| record_format | Article |
| series | Dela |
| spelling | doaj-art-cfbad4fe70b44079915ac93c8be3bb6b2025-01-15T07:36:04ZengUniversity of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani)Dela0354-05961854-10892024-12-016110.4312/DZOB1160Vpliv gostote prometa in načina vožnje na prometni tok ter izpuste CO2Andrej Rigler0Goran Turk1Univerza v Ljubljani, Filozofska fakultetaUniverza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Namen prispevka je na primeru 1500 m dolge ceste z enim pasom proučiti značilnosti prometa in ugotoviti, kako na pretok in izpuste ogljikovega dioksida (CO2) vplivajo gostota vozil, omejitev hitrosti in način vožnje. V raziskavi je uporabljen mikroskopski prometni model celični avtomat (v nadaljevanju CA), imenovan razširjeni model LAI, ki vsebuje nove funkcije in je nadgrajen za izračun izpustov. Glede na rezultate prometnih simulacij so z modelom, ki so ga predstavili Panis, Broekx in Liu (2006), izračunani izpusti CO2 na prevožen kilometer. Rezultati kažejo, da je pri največji dovoljeni hitrosti 70 km/h največji pretok 2122 vozil/uro dosežen pri gostoti 0,25 vozila/celico. Med gostotama 0,22 in 0,28 vozila/celico je prometni tok v sinhronizirani fazi, v kateri zaradi medsebojnega delovanja vozil povprečna hitrost pade. Pri višjih gostotah nastajajo zastoji, povprečna hitrost še naprej pada, povečuje se količina izpustov. Najvišja dovoljena hitrost vpliva na izpuste CO2 le pri nižjih gostotah, pri višjih pa nanje precej bolj vpliva stopnja pospeška. Menimo, da bi bilo v času prometnih zgostitev koristno zmanjšati gostoto prometa, da bi dosegli čim bolj optimalen pretok in zmanjšali negativne vplive na okolje, na primer s spodbujanjem občasnega dela od doma, uporabe javnega prevoza in potovanj pred ali po predvidenih prometnih konicah. https://journals.uni-lj.si/Dela/article/view/19679prometni tokizpusti CO2mikroskopski modeli prometnega tokaemisijski modelicelični avtomatrazširjeni model LAI |
| spellingShingle | Andrej Rigler Goran Turk Vpliv gostote prometa in načina vožnje na prometni tok ter izpuste CO2 Dela prometni tok izpusti CO2 mikroskopski modeli prometnega toka emisijski modeli celični avtomat razširjeni model LAI |
| title | Vpliv gostote prometa in načina vožnje na prometni tok ter izpuste CO2 |
| title_full | Vpliv gostote prometa in načina vožnje na prometni tok ter izpuste CO2 |
| title_fullStr | Vpliv gostote prometa in načina vožnje na prometni tok ter izpuste CO2 |
| title_full_unstemmed | Vpliv gostote prometa in načina vožnje na prometni tok ter izpuste CO2 |
| title_short | Vpliv gostote prometa in načina vožnje na prometni tok ter izpuste CO2 |
| title_sort | vpliv gostote prometa in nacina voznje na prometni tok ter izpuste co2 |
| topic | prometni tok izpusti CO2 mikroskopski modeli prometnega toka emisijski modeli celični avtomat razširjeni model LAI |
| url | https://journals.uni-lj.si/Dela/article/view/19679 |
| work_keys_str_mv | AT andrejrigler vplivgostoteprometainnacinavoznjenaprometnitokterizpusteco2 AT goranturk vplivgostoteprometainnacinavoznjenaprometnitokterizpusteco2 |