Samostigma med strokovnjaki na področju duševnega zdravja v Sloveniji
Stigma, javna ali samostigma, zaviralno vpliva na iskanje pomoči v primeru duševne stiske. Lahko je prisotna med aktivno epizodo duševne bolezni ali pa jo posameznik predvideva, če bi se duševna bolezen razvila (predvidena stigma). Pomembna in ranljiva skupina za razvoj duševnih bolezni, ki je žal...
Saved in:
| Main Authors: | , , , , , |
|---|---|
| Format: | Article |
| Language: | English |
| Published: |
Slovenian Psychologists' Association
2024-03-01
|
| Series: | Psihološka Obzorja |
| Subjects: | |
| Online Access: | https://journals.uni-lj.si/psiholoska-obzorja/article/view/18463 |
| Tags: |
Add Tag
No Tags, Be the first to tag this record!
|
| Summary: | Stigma, javna ali samostigma, zaviralno vpliva na iskanje pomoči v primeru duševne stiske. Lahko je prisotna med aktivno epizodo duševne bolezni ali pa jo posameznik predvideva, če bi se duševna bolezen razvila (predvidena stigma). Pomembna in ranljiva skupina za razvoj duševnih bolezni, ki je žal velikokrat spregledana, so strokovnjaki na področju duševnega zdravja. Na vzorcu strokovnjakov iz Slovenije (N = 93), ki se pri svojem delu srečujejo z vsebinami duševnega zdravja, smo raziskovali, kako se osebne izkušnje s težavami v duševnem zdravju in samomorilnim vedenjem povezujejo z različnimi vrstami predvidene samostigme (samostigme duševnih bolezni in iskanja pomoči). V preteklosti je 49 % udeležencev imelo težave na področju duševnega zdravja ali se je z njimi soočalo v času raziskave (56 % je poiskalo pomoč); 16 % udeležencev je v preteklosti imelo samomorilne misli ali se je z njimi soočalo v času raziskave (20 % jih je poiskalo pomoč). Spol ni bil opazno povezan z nobeno vrsto predvidene stigme. Starost je nizko negativno korelirala z izkušnjo težav v duševnem zdravju in predvideno samostigmo duševnih težav. Udeleženci z osebnimi izkušnjami duševnih težav so izkazovali več predvidene samostigme duševnih težav kot udeleženci, ki teh izkušenj nimajo. S samostigmo duševnih težav je bila nizko povezana tudi samostigma iskanja pomoči. Na osnovi rezultatov zaključujemo, da so pri strokovnjakih za duševno zdravje lastne izkušnje težav v duševnem zdravju povezane z višjo samostigmo duševnega zdravja, ta pa z višjo samostigmo iskanja pomoči. Zato bi bile tudi pri njih potrebne specifične intervencije, usmerjene v destigmatizacijo duševnih težav in iskanja pomoči, predvsem pa nadaljnje raziskave na tem področju.
|
|---|---|
| ISSN: | 2350-5141 |