Diarium patra Žige Škerpina: Kronika potovanja iz Ljubljane v Valladolid leta 1740

Leta 1740 se je oče Žiga Škerpin (Sigismundus Skerpin, 1689‒1755) kot predstavnik hrvaške in kranjske province frančiškanskega reda udeležil generalnega kapitlja frančiškanskega reda v Kastilji. Med potjo iz Ljubljane v Valladolid in nazaj, ki je trajala od 24. januarja do 10. septembra, je svoje d...

Full description

Saved in:
Bibliographic Details
Main Author: Luka Vidmar
Format: Article
Language:English
Published: University of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani) 2024-12-01
Series:Clotho
Subjects:
Online Access:https://journals.uni-lj.si/clotho/article/view/16404
Tags: Add Tag
No Tags, Be the first to tag this record!
_version_ 1841556417511686144
author Luka Vidmar
author_facet Luka Vidmar
author_sort Luka Vidmar
collection DOAJ
description Leta 1740 se je oče Žiga Škerpin (Sigismundus Skerpin, 1689‒1755) kot predstavnik hrvaške in kranjske province frančiškanskega reda udeležil generalnega kapitlja frančiškanskega reda v Kastilji. Med potjo iz Ljubljane v Valladolid in nazaj, ki je trajala od 24. januarja do 10. septembra, je svoje doživljaje zapisoval. Po vrnitvi je nato dokončal rokopis Diarium oder Kurze beschreibung der Raiß, ki ga hranijo v frančiškanskem samostanu v Kamniku. Besedilo je nemško, le neka­teri odlomki so v latinščini. Škerpin je potoval po Kranjski, Koroški in Tirolski, vzdolž meje med Svetim rimskim cesarstvom in Švicarsko konfederacijo, nato pa po Alzaciji in Burgundiji proti jugu, saj je želel videti čim več Francije. V Franciji se je zadržal tudi na poti domov: iz Valladolida je potoval skozi jugozahodno Francijo ter se za nekaj dni ustavil v Parizu in Versaillesu. Po habsburških dednih deželah je potovanje potekalo brez težav: Škerpin je prenočeval v frančiškanskih in drugih samostanih, prijazno pa so ga sprejele tudi posvetne oblasti. Ko je potoval ob Bodenskem jezeru in Renu, se je pogosto znašel v politično in versko drugačnem okolju, na primer na protestantskih območjih Švicarske konfederacije (npr. v Baslu). Na največje težave je naletel v Franciji, deloma tudi zato, ker ni znal francosko. Redno se je pritoževal nad Francozi in njihovim pomanjkanjem spoštovanja do duhovščine, splošno negostoljubnostjo in visokimi cenami. Kljub temu pa sta ga navdušili urejenost francoskih cerkvenih, državnih in mestnih ustanov, zlasti samostanov, univerz in bolnišnic, ter veličina arhitekturnih in inženirskih dosežkov, kot so ceste, mostovi, utrdbe, vodne črpalke in kanali. V Španiji, kjer je opazil veliko spoštovanje do duhovnikov, zlasti do frančiškanov, se je počutil bolj sprejetega.
format Article
id doaj-art-53ff78b64cc948768d4e6e1ddf381496
institution Kabale University
issn 2670-6210
2670-6229
language English
publishDate 2024-12-01
publisher University of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani)
record_format Article
series Clotho
spelling doaj-art-53ff78b64cc948768d4e6e1ddf3814962025-01-07T08:59:46ZengUniversity of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani)Clotho2670-62102670-62292024-12-016110.4312/clotho.6.1.259-279Diarium patra Žige Škerpina: Kronika potovanja iz Ljubljane v Valladolid leta 1740Luka Vidmar0ZRC SAZU, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede, Ljubljana Leta 1740 se je oče Žiga Škerpin (Sigismundus Skerpin, 1689‒1755) kot predstavnik hrvaške in kranjske province frančiškanskega reda udeležil generalnega kapitlja frančiškanskega reda v Kastilji. Med potjo iz Ljubljane v Valladolid in nazaj, ki je trajala od 24. januarja do 10. septembra, je svoje doživljaje zapisoval. Po vrnitvi je nato dokončal rokopis Diarium oder Kurze beschreibung der Raiß, ki ga hranijo v frančiškanskem samostanu v Kamniku. Besedilo je nemško, le neka­teri odlomki so v latinščini. Škerpin je potoval po Kranjski, Koroški in Tirolski, vzdolž meje med Svetim rimskim cesarstvom in Švicarsko konfederacijo, nato pa po Alzaciji in Burgundiji proti jugu, saj je želel videti čim več Francije. V Franciji se je zadržal tudi na poti domov: iz Valladolida je potoval skozi jugozahodno Francijo ter se za nekaj dni ustavil v Parizu in Versaillesu. Po habsburških dednih deželah je potovanje potekalo brez težav: Škerpin je prenočeval v frančiškanskih in drugih samostanih, prijazno pa so ga sprejele tudi posvetne oblasti. Ko je potoval ob Bodenskem jezeru in Renu, se je pogosto znašel v politično in versko drugačnem okolju, na primer na protestantskih območjih Švicarske konfederacije (npr. v Baslu). Na največje težave je naletel v Franciji, deloma tudi zato, ker ni znal francosko. Redno se je pritoževal nad Francozi in njihovim pomanjkanjem spoštovanja do duhovščine, splošno negostoljubnostjo in visokimi cenami. Kljub temu pa sta ga navdušili urejenost francoskih cerkvenih, državnih in mestnih ustanov, zlasti samostanov, univerz in bolnišnic, ter veličina arhitekturnih in inženirskih dosežkov, kot so ceste, mostovi, utrdbe, vodne črpalke in kanali. V Španiji, kjer je opazil veliko spoštovanje do duhovnikov, zlasti do frančiškanov, se je počutil bolj sprejetega. https://journals.uni-lj.si/clotho/article/view/16404potopisfrančiškani18. stoletjeFrancijaŠpanijaŠvica
spellingShingle Luka Vidmar
Diarium patra Žige Škerpina: Kronika potovanja iz Ljubljane v Valladolid leta 1740
Clotho
potopis
frančiškani
18. stoletje
Francija
Španija
Švica
title Diarium patra Žige Škerpina: Kronika potovanja iz Ljubljane v Valladolid leta 1740
title_full Diarium patra Žige Škerpina: Kronika potovanja iz Ljubljane v Valladolid leta 1740
title_fullStr Diarium patra Žige Škerpina: Kronika potovanja iz Ljubljane v Valladolid leta 1740
title_full_unstemmed Diarium patra Žige Škerpina: Kronika potovanja iz Ljubljane v Valladolid leta 1740
title_short Diarium patra Žige Škerpina: Kronika potovanja iz Ljubljane v Valladolid leta 1740
title_sort diarium patra zige skerpina kronika potovanja iz ljubljane v valladolid leta 1740
topic potopis
frančiškani
18. stoletje
Francija
Španija
Švica
url https://journals.uni-lj.si/clotho/article/view/16404
work_keys_str_mv AT lukavidmar diariumpatrazigeskerpinakronikapotovanjaizljubljanevvalladolidleta1740