Latinska šola v Rušah, ruški Romul Luka Jamnik, Gesta Romanorum in izgubljena igra De Joviniano imperatore mire correcto
Verske igre v Rušah, naselju zahodno od Maribora, o katerih v povezavi z latinsko šolo (1645-1760) poroča latinska kronika Jožefa Avguština Mezneriča z naslovom Notata Rastensia antiquissimis documentis desumpta et variis fide humana dignis autographis synoptice descripta, sodijo med danes izgublje...
Saved in:
| Main Author: | |
|---|---|
| Format: | Article |
| Language: | English |
| Published: |
University of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani)
2024-12-01
|
| Series: | Clotho |
| Subjects: | |
| Online Access: | https://journals.uni-lj.si/clotho/article/view/20076 |
| Tags: |
Add Tag
No Tags, Be the first to tag this record!
|
| Summary: | Verske igre v Rušah, naselju zahodno od Maribora, o katerih v povezavi z latinsko šolo (1645-1760) poroča latinska kronika Jožefa Avguština Mezneriča z naslovom Notata Rastensia antiquissimis documentis desumpta et variis fide humana dignis autographis synoptice descripta, sodijo med danes izgubljene začetke dramskega dogajanja na Slovenskem. Uvedel jih je nadarjeni Luka Jamnik, krajevni duhovnik in spodbujevalec kulturnega dogajanja, v kroniki imenovan kar »ruški Romul«. Leta 1680 je začel prirejati vsakoletne igre po zgledu jezuitskih šolskih »komedij«, actio comica. Redne letne predstave na čast Devici Mariji so vsak začetek septembra, ob prazniku Marijinega imena, potekale vse do leta 1722, vendar se zaradi kasnejšega požara ni ohranilo nobeno besedilo.
Članek prinaša prvi poskus rekonstrukcije ene od takratnih predstav, izgubljene igre z dozdevno antičnim motivom o cesarju Jovinijanu, čudežno napeljanem k spreobrnitvi, De Joviniano imperatore mire correcto, iz leta 1706. Na podlagi dveh literarnih virov, enega iz zbirke Gesta Romanorum in drugega iz dela Summa theologica dominikanca Antonina iz Firenc, predstavi okvirno dramsko dogajanje; nato pa z zbirko kar šestih perioh, »gledaliških listov«, ohranjenih od primerljivih šolskih predstav tistega časa, zariše tudi horizont možnih variacij, kot so jih takrat igrali po evropskih odrih.
Hkrati prikaže obravnavo tega motiva, znanega kot ATU 757, »Kazen za cesarjevo ošabnost«, v vrsti drugih izročil, od njegovih korenin iz svetopisemske zgodbe o kralju Nebukadnezarju (Dan 3,31–4,34) prek avtorjev, kot so bili Herrand Wildonski, Geoffrey Chaucer, Hans Sachs, William Morris in Henry Wadsworth Longfellow, vse do sodobne opere iz 20. stoletja, ki sta jo napisala Josef Tal in Israel Eliraz. V tej luči je uprizoritev v Rušah leta 1706 mogoče razumeti kot enega vsakoletnih vrhuncev kulturnega življenja v regiji, s katerim so mladi izobraženci množico več tisoč gledalcev seznanili s kompleksnim in duhovno ter družbeno provokativnim motivom iz zakladnice evropskega literarnega izročila.
|
|---|---|
| ISSN: | 2670-6210 2670-6229 |