Osamljenost in kognitivni upad pri osebah z demenco
Osamljenost je kompleksen pojav, ki lahko pomembno vpliva na kognitivne funkcije. V kontekstu demence primanjkuje strokovne in raziskovalne usmerjenosti v temo osamljenosti, ki bi ugotavljala in razvijala potencial za zmanjšanje osamljenosti in nadaljnjega kognitivnega upada ali poslabševanja demen...
Saved in:
| Main Authors: | , |
|---|---|
| Format: | Article |
| Language: | English |
| Published: |
Slovenian Psychologists' Association
2024-11-01
|
| Series: | Psihološka Obzorja |
| Subjects: | |
| Online Access: | https://journals.uni-lj.si/psiholoska-obzorja/article/view/20697 |
| Tags: |
Add Tag
No Tags, Be the first to tag this record!
|
| _version_ | 1846120558837628928 |
|---|---|
| author | Martina Mravlja Nuša Zadravec Šedivy |
| author_facet | Martina Mravlja Nuša Zadravec Šedivy |
| author_sort | Martina Mravlja |
| collection | DOAJ |
| description |
Osamljenost je kompleksen pojav, ki lahko pomembno vpliva na kognitivne funkcije. V kontekstu demence primanjkuje strokovne in raziskovalne usmerjenosti v temo osamljenosti, ki bi ugotavljala in razvijala potencial za zmanjšanje osamljenosti in nadaljnjega kognitivnega upada ali poslabševanja demence. Namen sistematičnega pregleda kvalitativnih raziskav je analizirati najpogostejše teme, ki se pojavljajo pri doživljanju osamljenosti in kognitivnega upada oseb z demenco ter predlagati smiselno pot nadaljnjega raziskovanja osamljenosti pri osebah z demenco. Ugotavljamo, da so izkušnje kognitivnega zdravja sestavljene iz kombinacije individualnih in družbenih dejavnikov. Osebe z demenco se pogosto soočajo z omejitvami v telesnem in duševnem zdravju, kar lahko vpliva na njihovo občutenje osamljenosti. V prispevku izpostavimo, da lahko okolica pomaga osebam z demenco pri soočanju z osamljenostjo, kar pomeni, da imajo bližnje osebe in okolje pomembno vlogo pri izpolnjevanju potreb teh posameznikov po socialnih stikih. Sistematičen pregled je pokazal, da je vključevanje oseb z demenco v kvalitativno raziskovanje pomembno in da se pri tem lahko uporabijo metode, kot so participatorno raziskovanje, etnografsko opazovanje ter na čutih temelječe raziskovanje. Proučevanje te teme iz socialno kognitivne teoretske perspektive nam lahko ponudi boljše razumevanje, kako osebe z demenco doživljajo osamljenost in kognitivni upad.
|
| format | Article |
| id | doaj-art-08943fa573cb49b49f2ee403d0534057 |
| institution | Kabale University |
| issn | 2350-5141 |
| language | English |
| publishDate | 2024-11-01 |
| publisher | Slovenian Psychologists' Association |
| record_format | Article |
| series | Psihološka Obzorja |
| spelling | doaj-art-08943fa573cb49b49f2ee403d05340572024-12-16T08:44:36ZengSlovenian Psychologists' AssociationPsihološka Obzorja2350-51412024-11-01110.20419/2024.33.596Osamljenost in kognitivni upad pri osebah z demencoMartina Mravlja0Nuša Zadravec Šedivy1Univerza na Primorskem, Slovenski center za raziskovanje samomora, Inštitut Andrej Marušič, KoperUniverza na Primorskem, Slovenski center za raziskovanje samomora, Inštitut Andrej Marušič, Koper; Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, Koper Osamljenost je kompleksen pojav, ki lahko pomembno vpliva na kognitivne funkcije. V kontekstu demence primanjkuje strokovne in raziskovalne usmerjenosti v temo osamljenosti, ki bi ugotavljala in razvijala potencial za zmanjšanje osamljenosti in nadaljnjega kognitivnega upada ali poslabševanja demence. Namen sistematičnega pregleda kvalitativnih raziskav je analizirati najpogostejše teme, ki se pojavljajo pri doživljanju osamljenosti in kognitivnega upada oseb z demenco ter predlagati smiselno pot nadaljnjega raziskovanja osamljenosti pri osebah z demenco. Ugotavljamo, da so izkušnje kognitivnega zdravja sestavljene iz kombinacije individualnih in družbenih dejavnikov. Osebe z demenco se pogosto soočajo z omejitvami v telesnem in duševnem zdravju, kar lahko vpliva na njihovo občutenje osamljenosti. V prispevku izpostavimo, da lahko okolica pomaga osebam z demenco pri soočanju z osamljenostjo, kar pomeni, da imajo bližnje osebe in okolje pomembno vlogo pri izpolnjevanju potreb teh posameznikov po socialnih stikih. Sistematičen pregled je pokazal, da je vključevanje oseb z demenco v kvalitativno raziskovanje pomembno in da se pri tem lahko uporabijo metode, kot so participatorno raziskovanje, etnografsko opazovanje ter na čutih temelječe raziskovanje. Proučevanje te teme iz socialno kognitivne teoretske perspektive nam lahko ponudi boljše razumevanje, kako osebe z demenco doživljajo osamljenost in kognitivni upad. https://journals.uni-lj.si/psiholoska-obzorja/article/view/20697osamljenostkognitivni upaddemencasistematični pregledkvalitativne raziskave |
| spellingShingle | Martina Mravlja Nuša Zadravec Šedivy Osamljenost in kognitivni upad pri osebah z demenco Psihološka Obzorja osamljenost kognitivni upad demenca sistematični pregled kvalitativne raziskave |
| title | Osamljenost in kognitivni upad pri osebah z demenco |
| title_full | Osamljenost in kognitivni upad pri osebah z demenco |
| title_fullStr | Osamljenost in kognitivni upad pri osebah z demenco |
| title_full_unstemmed | Osamljenost in kognitivni upad pri osebah z demenco |
| title_short | Osamljenost in kognitivni upad pri osebah z demenco |
| title_sort | osamljenost in kognitivni upad pri osebah z demenco |
| topic | osamljenost kognitivni upad demenca sistematični pregled kvalitativne raziskave |
| url | https://journals.uni-lj.si/psiholoska-obzorja/article/view/20697 |
| work_keys_str_mv | AT martinamravlja osamljenostinkognitivniupadpriosebahzdemenco AT nusazadravecsedivy osamljenostinkognitivniupadpriosebahzdemenco |